Na predavanju bo govora o tem, kako določene napačne predpostavke v mnogih delih cyberpunka odkrivajo nekatere bistvene napake v celotnem zahodnjaškem načinu razmišljanja; kako je anorganska inteligenca superiorna organski; kako je tudi človeška zavest učinek anorganske inteligence; kako je ta zavest pravzaprav le »izvenzemljan« (t.i. »moja« zavest, qualia, ni moja notranjost, temveč sem "jaz" sam zunanja izkušnja mojih možganov, njegova ekso-qualia). Vendar pa to ne pomeni, da »možgani« (v smislu nevrološkega hardwarea) ustvarjajo zavest, pač pa da to počne »software« v možganih, o tem softwareu pa nimamo pojma, ker ne uporablja nam znane matematike in logike. Ta infra-matematika je anorganska inteligenca, tehnologija, ki je v raznih variacijah na delu od samega »začetka« vesolja. Nasproti temu Umetno Inteligenco ustvarjata nam znana matematika in logika (ki sta zasnovani na jeziku in simbolih), AI je torej zemeljsko bitje (rezultat človeške zavesti in simboličnih procedur), človek je izvenzemljan (rezultat »nezavedne«, nesimbolične inteligence v nas in celem vesolju).
Zoran Roško (r. 1960) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu na oddelkih filozofije in komparativne književnosti. Piše eseje, kritike in prozo. Bil je urednik časopisov Libra Libera, Quorum in Tvrđa. Pet let je bil glavni urednik štirinajstdnevnika za kulturo Zarez. Objavil je knjigo teoretskih tekstov Paranoidnije od ljubavi, zabavnije od zla : reklame postojanja i halucinogene istine: rekreacijska teorija za unutarnja tijela (2002) ter romane Ljepota jede ljude (2011), Minus sapiens (Oceanmore, 2017) in Bogart i Seranoga (Oceanmore, 2020). Priredil je zbirko prevedenih zgodb ameriških inovativnih avtorjev Moje noćne more prelijepe su za ovaj svijet (Oceanmore, 2010). Ima dva bloga: »Roškofrenija« in »Zoran Rosko Vacuum Player«.
